Avtor Dežele pravljic in domišljije, Jože Brilej, je z ženo Vido veliko potoval po svetu. Z vsakega potovanja sta se vrnila s spominki, lutko v narodni noši, kakšen molek, originalni spominek. Teh spominkov se je skozi leta nabralo ogromno, toliko, da jih doma ni imel več prostora zlagati. Zato se je odločil v Deželi urediti Galerijo spominkov in si jo zamislil kot učno uro geografije. Šolarji lahko s pomočjo učiteljev ali staršev v galeriji spoznavajo različne narodne noše, opazujejo razlike v verskih spominkih, spoznavajo države sveta in še mnogo več.
Vsako potovanje opraviš vsaj trikrat: Prvič, ko načrtuješ, drugič, ko potuješ, in tretjič, ko obujaš spomine.
Galerijo spominkov je razširil še z zbirko kamnov, ki jih je zbral na svojih potovanjih. Takoj, ko je stopil iz avtobusa, je začel iskati primeren kamenček. Rad se je pohecal, da mu je na obali Severnega morja pomagal cel avtobus popotnikov, da so končno našli en kamenček med samo mivko.
Ko sta bila še v službi, sta potovala po Evropi. Vsako leto sta izbrala drugo državo, potovala pa sta večinoma poleti, ko je kot ravnatelj šole imel nekaj več dopusta. Spala sta po študentskih in dijaških domovih, ki so bili takrat prazni in so jih oddajali za popotnike. Tako sta “prevandrala” staro celino počez in povprek.
Kasneje, v pokoju, sta si zadala cilj obiskati države zunaj Evrope. Vsake dve ali tri leta sta prihranila toliko, da sta lahko obiskala Egipt, Kitajsko, Ameriko in Kanado.
Njegova največja želja je bila obiskati še kakšno državo na južni polobli, najraje je omenjal Avstralijo. A pri starosti čez 80 let to ni bilo več izvedljivo. Zadovoljil se je s tem, da je v mislih še mnogokrat obnovil vsa svoja vandranja.
Povsod je lepo, doma je najlepše!
(S klikom na sličico boste fotografijo povečali in videli opis)
